V jutru velikonočne sobote, 4. aprila 2026, je prenehalo biti plemenito srce našemu dolgoletnemu članu Ludviku Dimc, med vaščani dobro poznan kot Matevžev Ludvik. Preminil je 86. letu življenja.
Navkljub zdravstvenim težavam, ki so ga pestile dobrih pet let, je z zanimanjem spremljal dogodke v družini, vasi in širše. Tudi obiski gasilskih tovarišev so ga razveselili in mu polepšali dan, ko se je obudil spomin na nešteta druženja in akcije v okviru društva.
Pokojni Ludvik se je rodil 12. avgusta 1939 v družini očeta Leopolda in matere Francke v Študi pri Domžalah. Bil je najmlajši, imel je družbo še treh sestra in brata. Družina je nekaj let po Ludvikovem rojstvu izgubila očeta. Tako so ob materi, morali otroci kaj kmalu poprijeti za delo na dokaj veliki kmetiji.
Ludvik je po končanem osnovnem šolanju in opravljenem vojaškem roku odšel na delo v Helios Domžale. Zaposlil se je kot pomočnik kurjača. Dokaj kmalu je opravil potrebno izobraževanje za kurjača in izpit. Skozi celotno delovno dobo je bil zaposlen v družbi Helios, kjer se je leta 2000 tudi upokojil.
V iskanju življenske družice se je njegovo oko in srce ustavilo na Francki Bokalič, Matevževi iz Loke pri Mengšu. V letu 1967 sta se poročila in spletla gnezdo na ženini domačiji. Kaj kmalu se je v družino naselil otroški jok. Najprej hčerke Marjete, kasneje sta ji sledili še Maja in Darja. Vse tri so si ustvarile svoje družine, tako so Ludviku in Francki že delali družbo trije vnuki in tri vnukinje. Ludvik se je dobro vklopil v življenje v novem okolju, rad poprijel za delo na manjši kmetiji in jo kasneje, po smrti ženinih staršev tudi vodil naprej. Tudi med vaščani je bil cenjen, saj ni odrekel pomoči nikomur in bil v dobrih odnosih. Zdravje mu je vrsto let dobro služilo, je pa obolenje za Covidom pustilo posledice in ga takorekoč priklenilo na posteljo.
Ludvik se je že v letu 1968 včlanil v naše društvo. Dvoje pridnih rok je bilo prav dobrodošlo za društvo, saj je rad poprijel za raznovrstno delo. Vseskozi je bil nepogrešljiv pri delovnih akcijah ob obnovi starega doma ter kasneje gradnje novega doma. Tudi različne prireditve in veselice so bile uspešno izvedene z njegovim prizadevanjem. Kaj kmalu je opravil tudi tečaj za strojnika in v letu 1996 izobraževanje za nižjega gasilskega častnika. Ob tem je v letih od 1969 do 1975 bil član Upravnega odbora. Vmes je v letih 1973 in 1974 opravljal funkcijo poveljnika društva. Redno je sodeloval v ekipi članov in kasneje veteranov na različnih tekmovanjih v okviru GZ Mengeš in regije Ljubljana III. V znak prizadevnega delovanja v društvu je v letu 2019 prejel značko za dolgoletno delo – 60 let. V letu 2013 mu je bila podeljena plaketa gasilskega veterana.
Vzornega, delavnega in družabnega člana Ludvika bomo v društvu močno pogrešali. Iz vsega srca se mu zahvaljujemo za vse dobro in mu želimo miren pokoj. Ženi Francki, hčeram Marjeti, Maji in Darji z družinami izrekamo iskreno sožalje.
Pogreb pokojnega člana Ludvika Dimc bo v ponedeljek, dne 13. aprila 2026 ob 16. uri na pokopališču v Mengšu. Žara bo v mrliški vežici od 9. ure dalje.
