Dragi Franc Urmaž,
prejšnjo soboto zjutraj je med člane društva, vaščane in prijatelje odjeknila žalostna vest, da je po dolgotrajni bolezni tvoje srce omagalo in si za vedno zatisnil oči.
Rodil si se 24. februarja 1942 v Loki pri Mengšu. Bil si prvi otrok staršev Eme in Franca, kasneje sta se družini pridružili sestri Ema in Irena. Osnovno šolo si obiskoval in zaključil v Mengšu. Po očetovem vzoru si se odločil za uk v poklicu strojnega ključavničarja. Vajeniško dobo si opravljal pri priznanem ključavničarju Ivanu Vrhovniku v Mengšu. Po krajši zaposlitvi kot pomočnik si bil klican na služenje vojaškega roka. Tega si odslužil v Doboju v letu 1962. Po prihodu iz JLA si si poiskal službo in se zaposlil v podjetju Jambor – Energoinvest v Črnučah. Kasneje si prešel v podjetje Emona. Svojo delovno dobo si zaključil z daljšo zaposlitvijo v podjetju Lek Mengeš. Tam si se tudi v letu 2002 upokojil. Po smrti očeta si prevzel tudi delo v domači delavnici, v kolikor ti je čas ob redni zaposlitvi to omogočal. Prav gotovo marsikatero hišo v Loki in bližnji okoli krasi kateri od tvojih izdelkov, najsi bo to balkonska ali vrtna ograja, dvoriščna vrta, stopnice, itd.
V letu 1968 si se poročil z Bredo. Dom sta si ustvarila v hiši ženinih staršev. Kmalu sta družino popestrila sin Matija in hčerka Andreja. Po njunih porokah so vajino družino povečali vnukinji Janja in Katja, ter vnuka Nejc in Sebastjan. Nazadnje sta prinesla veselje v vašo širšo družino že pravnuka Matic in Jaka. Poleg skrbi za družino je bil tvoj konjiček tudi ribolov in igre s podkvami. Tako si se, dokler so ti življenjske moči dopuščale, pogosto srečeval s prijatelji in vaščani na športnem igrišču v Loki.
V vrste gasilskega društva Loka pri Mengšu si vstopil ob koncu osnovne šole, v letu 1956. Bil si prizadeven pri nabiranju gasilskih veščin. Prav kmalu si postal tudi redni član desetine, ki se je udeleževala različnih tekmovanja v okviru Gasilske zveze Domžale in Gasilske zveze Slovenije. Po vrnitvi iz služenja vojaškega roka si vrsto let aktivno sodeloval pri redni gasilski dejavnosti, ter opravljal dolžnosti pri pripravi gasilskih slovesnosti in veselic. Sčasoma so tvoji obiski gasilskega doma postali redkejši, a si s srcem vedno pokazal, da je gasilsko društvo v okolju kot je Loka zelo pomembno. V letu 1993, ob 60 letnici društva si prejel priznanje za dolgoletno delo – 30 let. V času službovanja v podjetju Lek Mengeš si bil tudi član njihovega industrijskega gasilskega društva.
Mila Kačič je zapisala:
Ni smrt tisto, kar nas loči
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
Dragi Franc,
v imenu PGD Loka pri Mengšu se ti zahvaljujemo za tvoje dolgoletno delovanje in neprecenljiv prispevek v delu društva, ženi Bredi, otrokoma Maticu in Andreji z družinama, ter sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Mirno počivaj v domači zemlji!
Pokojnega člana smo pospremili k zadnjemu počitku v četrtek, 9.11.2017, ob 15.00 uri, na pokopališču v Mengšu. Pogreba se je udeležilo pet prostovoljnih gasilskih društev, poleg našega še PGD Mengeš, PGD Topole, PGD Trzin, PGD Jarše–Rodica in PIGD Lek.
Gasilci PGD Loka v uniformah: Marjan Repanšek, Franc Urbanc, Miro Urbanc, Peter Petrič, Robert Ručigaj, Darko Posavec, David Bizjak, Marko Jerič, Anže Kveder, Franc Bergant, Janez Galjot, Boštjan Čebulj in Slavko Sedeljšak.
Priprava malice za gasilce: Sedeljšak Brigita.
