V jutru velikono\u010dne sobote, 4. aprila 2026, je prenehalo biti plemenito srce na\u0161emu dolgoletnemu \u010dlanu Ludviku Dimc, med va\u0161\u010dani dobro poznan kot Matev\u017eev Ludvik. Preminil je 86. letu \u017eivljenja.
\nNavkljub zdravstvenim te\u017eavam, ki so ga pestile dobrih pet let, je z zanimanjem spremljal dogodke v dru\u017eini, vasi in \u0161ir\u0161e. Tudi obiski gasilskih tovari\u0161ev so ga razveselili in mu polep\u0161ali dan, ko se je obudil spomin na ne\u0161teta dru\u017eenja in akcije v okviru dru\u0161tva.
\nPokojni Ludvik se je rodil 12. avgusta 1939 v dru\u017eini o\u010deta Leopolda in matere Francke v \u0160tudi pri Dom\u017ealah. Bil je najmlaj\u0161i, imel je dru\u017ebo \u0161e treh sestra in brata. Dru\u017eina je nekaj let po Ludvikovem rojstvu izgubila o\u010deta. Tako so ob materi, morali otroci kaj kmalu poprijeti za delo na dokaj veliki kmetiji.
\nLudvik je po kon\u010danem osnovnem \u0161olanju in opravljenem voja\u0161kem roku od\u0161el na delo v Helios Dom\u017eale. Zaposlil se je kot pomo\u010dnik kurja\u010da. Dokaj kmalu je opravil potrebno izobra\u017eevanje za kurja\u010da in izpit. Skozi celotno delovno dobo je bil zaposlen v dru\u017ebi Helios, kjer se je leta 2000 tudi upokojil.
\nV iskanju \u017eivljenske dru\u017eice se je njegovo oko in srce ustavilo na Francki Bokali\u010d, Matev\u017eevi iz Loke pri Meng\u0161u. V letu 1967 sta se poro\u010dila in spletla gnezdo na \u017eenini doma\u010diji. Kaj kmalu se je v dru\u017eino naselil otro\u0161ki jok. Najprej h\u010derke Marjete, kasneje sta ji sledili \u0161e Maja in Darja. Vse tri so si ustvarile svoje dru\u017eine, tako so Ludviku in Francki \u017ee delali dru\u017ebo trije vnuki in tri vnukinje. Ludvik se je dobro vklopil v \u017eivljenje v novem okolju, rad poprijel za delo na manj\u0161i kmetiji in jo kasneje, po smrti \u017eeninih star\u0161ev tudi vodil naprej. Tudi med va\u0161\u010dani je bil cenjen, saj ni odrekel pomo\u010di nikomur in bil v dobrih odnosih. Zdravje mu je vrsto let dobro slu\u017eilo, je pa obolenje za Covidom pustilo posledice in ga takoreko\u010d priklenilo na posteljo.
\nLudvik se je \u017ee v letu 1968 v\u010dlanil v na\u0161e dru\u0161tvo. Dvoje pridnih rok je bilo prav dobrodo\u0161lo za dru\u0161tvo, saj je rad poprijel za raznovrstno delo. Vseskozi je bil nepogre\u0161ljiv pri delovnih akcijah ob obnovi starega doma ter kasneje gradnje novega doma. Tudi razli\u010dne prireditve in veselice so bile uspe\u0161no izvedene z njegovim prizadevanjem. Kaj kmalu je opravil tudi te\u010daj za strojnika in v letu 1996 izobra\u017eevanje za ni\u017ejega gasilskega \u010dastnika. Ob tem je v letih od 1969 do 1975 bil \u010dlan Upravnega odbora. Vmes je v letih 1973 in 1974 opravljal funkcijo poveljnika dru\u0161tva. Redno je sodeloval v ekipi \u010dlanov in kasneje veteranov na razli\u010dnih tekmovanjih v okviru GZ Menge\u0161 in regije Ljubljana III. V znak prizadevnega delovanja v dru\u0161tvu je v letu 2019 prejel zna\u010dko za dolgoletno delo \u2013 60 let. V letu 2013 mu je bila podeljena plaketa gasilskega veterana.
\nVzornega, delavnega in dru\u017eabnega \u010dlana Ludvika bomo v dru\u0161tvu mo\u010dno pogre\u0161ali. Iz vsega srca se mu zahvaljujemo za vse dobro in mu \u017eelimo miren pokoj. \u017deni Francki, h\u010deram Marjeti, Maji in Darji z dru\u017einami izrekamo iskreno so\u017ealje.<\/p>\n
Pogreb pokojnega \u010dlana Ludvika Dimc bo v ponedeljek, dne 13. aprila 2026 ob 16. uri na pokopali\u0161\u010du v Meng\u0161u. \u017dara bo v mrli\u0161ki ve\u017eici od 9. ure dalje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V jutru velikono\u010dne sobote, 4. aprila 2026, je prenehalo biti plemenito srce na\u0161emu dolgoletnemu \u010dlanu Ludviku Dimc, med va\u0161\u010dani dobro poznan kot Matev\u017eev Ludvik. Preminil je 86. letu \u017eivljenja. Navkljub zdravstvenim te\u017eavam, ki so ga pestile dobrih pet let, je … Beri naprej