Dragi Jože Lap
Preteklo sredo, 27. februarja, je med vaščane Loke in nas gasilce odjeknila vest, da se je v sončnem dopoldnevu izteklo tvoje življenje. V zadnjih nekaj letih, se je po potrebnih zdravniških posegih tvoje zdravje nekako utrdilo, toda prišle so nove težave. Ob tem so ti moči pošle in tvoje trudne oči so se za vedno zaprle.
Družino mame Ivanke in očeta Jožeta si popestril s svojim prihodom na svet 16.10.1937, v nemirnem času pred drugo svetovno vojno. Bil si edini otrok. Prav II. svetovna vojna je zaznamovala tudi vašo družino, saj ti je v letu 1944 vzela očeta. Z ljubečo mamo Ivanko sta bila izpostavljena mnogim težkim preizkušnjam že v vojnem času, kot tudi v letih po vojni. Po končani osnovni šoli si šel v uk v mizarsko stroko, k mojstru Francu Kumru v Mengšu. Vajeniško dobo si uspešno zaključil s pomočniškim izpitom v letu 1958. Kot pomočnik si nato delal pri mojstru Kumru pred in delno še po odslužitvi obveznega vojaškega roka. Nato si bil krajši čas zaposlen v Melodiji Mengeš. Od tam si odšel na RTV Slovenija, v njihov mizarski servis. V letih 1961 in 1962 si bil na začasnem delu v Nemčiji, nato pa si se vrnil nazaj na RTV. V tej službi si ostal do upokojitve.
Navkljub upokojitvi pa si ostal aktiven v svojem poklicu do pred nekaj leti, ko si oblič, dleto, žago in kladivo dokončno odložil. Mnogi lastniki hiš, ki so bili deležni tvojih uslug ob izvedbi raznih mizarskih izdelkov, kateri jim še dandanes hvaležno služijo oz. krasijo njihove hiše.
Seveda si ob delovnih obveznostih našel čas tudi za bolj prijetne dogodke. Tako si si poiskal svojo življenjsko sopotnico Ivanko, s katero sta se v letu 1960 poročila in zasnovala svojo družinsko skupnost. Rodila sta se vama dva otroka, Marjana v letu 1960 in Jože v letu 1966. Prijeten dom ste si uredili s preureditvijo domače hiše v rodni vasi, na Testenovi ulici.
Kot mnogi vrstniki, si se tudi ti, v začetku leta 1951, vključil v dejavnost gasilskega društva v domači vasi. Navkljub odsotnosti, ko si bil na delu v tujini, si po vrnitvi z velikim žarom nadaljeval svoje poslanstvo v naših društvenih vrstah. Bil si zelo dejaven na gospodarskem področju ter pogosto udeležen v operativnih akcijah, kjer je potrebna naša pomoč. Ko smo se lotili gradnje orodjarne si bil zelo prizadeven v vseh zvrsteh del. Tudi prireditve niso minile brez tvojih pridnih rok. Nenazadnje, ko smo se pred dobrim desetletjem lotili rušitve starega in gradnje novega gasilskega doma, si bil predvsem pri zaključnih delih, eden najbolj prizadevnih. Prav gotovo je bilo v tvojih očeh razbrati, da je bila to potreba društva oz. vasi, ob tem pa ponosen, da si s svojim delom to pridobitev oplemenitil. Večkrat si bil tudi izvoljen v organe društva, bodisi upravni odbor ali častno razsodišče. Tudi v vrstah veteranov si vrsto let sodeloval v tekmovalni enoti in na vsakoletnih srečanjih veteranov v gasilski zvezi in regiji Ljubljana III ter ostalih priložnostih.
Za svoje poslanstvo in aktivno delovanje v društvu si prejel več odlikovanj oz. priznanj. V letu 2003 priznanji gasilske zveze III. stopnje, v letu 2011 značko za dolgoletno delo – 60 let. Ob 80-letnici društva v letu 2013, si prejel priznanje gasilske zveze II. stopnje ter plaketo veterana. V letu 2018 ti je bilo podeljeno tudi društveno odlikovanje. Prav gotovo smo upali, da boš s trdno voljo bolezen premagal, saj smo se še srečali na slikanju članstva ob 85-letnici društva, v začetku septembra lansko leto.
Jože, člani društva smo ti resnično hvaležni za vse ure tvojega dela, ki si jih žrtvoval za delo in napredek društva.
Naš veliki pesnik Srečko Kosovel je zapisal:
Vsaka sled, ki ostane za nami je odmev koraka.
Vsaka pot, ki jo prehodimo je seštevek naših sledi,
zapisano v življenje in življenje vseh,
ki prečkajo naše poti.
V teh prvih pomladanskih dneh, ko so osojne lege že prekrili zvončki in telohi se poslavljamo od tebe, dragi Jože. Želimo ti miren pokoj v slovenski zemlji, ki ti je bila tako ljuba. Ohranili te bomo v spominu kot nesebičnega člana, prijatelja in vaščana.
Tvojim bližnjim, ženi Ivanki, hčerki Marjani in sinu Jožetu z družinama, izrekam v imenu loških gasilcev in svojem imenu iskreno sožalje.
Pokojnega člana smo pospremili k zadnjemu počitku v ponedeljek, 04.03.2019, ob 13.30 uri, na pokopališču v Mengšu. Pogreba se je udeležilo pet prostovoljnih gasilskih društev, poleg našega še PGD Mengeš, PGD Topole, PGD Trzin in PGD Jarše–Rodica, skupno 41 gasilcev.
Gasilci PGD Loka v uniformah: Anže Kveder, Miro Urbanc, Franc Urbanc, Robert Ručigaj, Brane Urbanc, Peter Petrič, Marko Jerič, Boštjan Pesrl, Franc Bergant, Darko Posavec, Franc Lagoja, Slavko Sedeljšak, Boštjan Čebulj, Marjan Repanšek, Martin Zupan, Janez Urmaž in Andrej Brojan.
Priprava malice za gasilce: Marjana Brojan, Brigita Sedeljšak
Pomoč: Urban Ručigaj
